Stara patriarhalna romarska pot

Home Poti Italijanska pot Stara Romarska Pot

Proti svetišču na Višarjah

Iter je romarska pot, ki ni velika (kot tiste, ki so vodile v Rim, Jeruzalem in Santiago de Compostela), ampak niti majhna (ki ima na polovici eno samo svetišče v regiji); ta “združuje” Oglej, sedež starega patriarhata, z Višarjami s svetiščem, a se dotika tudi številnih drugih cerkva, krajev in mest, ki so posebej pomembni v naši zgodbi.

Rekonstrukcija stare trase temelji na zgodovinskih virih, pisnih dokumentih, pokrajinskih elementih, posvetilnih umetniških gradnjah in tudi na pričevanjih starejših ljudi. To je spominska trasa, v nekaterih pogledih nevidna, a s tem, ko nam je uspelo pred tem po njej hoditi in jo nato začrtati na zemljevide, smo jo naredili vidno, RESNIČNA pa bo postala le, če jo utrdimo na novo.

Ko prehodimo Iter, to romarsko pot, prečkamo Furlanijo od morja do gora, oplazimo posvetilne cerkvice, vodijo nas stare oltarne podobe in prepoznamo lahko sledove starih sprejemnih središč, ki so jih upravljali samostanski ter viteški redi. Iter, ki bo kmalu peljal po modrih sledovih, je intuitivna povezava, zgrajena po etapah, saj so veliko tras starih poti, po katerih so hodili naši predniki, izničili, prestavili ali preusmerili železniški tiri, nove ceste, mostovi in preoblikovanje vasi. Poudariti pa moramo, da smo to Pot iskali, preizkušali in pretehtali tudi po tem, ko smo prisluhnili nasvetu starejših ljudi, ki se dobro spominjajo, kako so nekoč prišli peš do nekaterih cerkva, tudi tistih bolj oddaljenih.

Če je glavni zaščitni znak romarske poti patriarhalnost, je drugi zaščitni znak marijanska pobožnost, zato se tudi imenuje Nebeška pot, saj združuje kraje stare marijanske pobožnosti; ob Poti nas spremlja veliko oltarjev, kapelic in podob Marije. Medtem ko napredujemo po poti, lahko uživamo ob malo poznanih umetniških biserčkih, zaradi počasnega koraka pa si lahko ogledamo preobrazbo pokrajine: laguno, nižino, reke, mesteca, briške vinograde, različne doline z njihovimi rekami, medtem ko nam nasproti prihajajo Predalpski svet in Julijske Alpe. Tudi sluh bo prepoznal prehajanje med področji, saj bomo na poti slišali mnoga narečja in jezike.

Ampak Iter ni zaprt znotraj naše regije, saj smo aktivirali dve romarski poti iz Avstrije in bližnje Slovenije, ki vodita na Višarje, ter na ta način skupaj rekonstruirali tiste nevidne mostove, ki so povezovali naše dežele čez mejo. Po drugi strani je bila naša regija, prav zaradi svojega geografskega položaja, vedno “prehodna dežela” tako za tiste, ki so prihajali z vzhoda, kot za tiste, ki so prihajali z zahoda, severa ali morja. Odprimo si vrata med bližnjimi in daljnimi.

Napotimo se na romarsko pot Iter Aquileiense, srečajmo se “iterum” (lat.), na novo.

Vsaka romarska pot je zgrajena iz starih in novih korakov: ta romarska pot čaka na tvoje!